KAJ, ČE BI PREPROSTO LE BILI

Vsa pričakovanja, ki jih imamo do sebe, vsa pričakovanja, ki jih imamo do drugih, vsa pričakovanja okolice, vsa stališča, vsi pogledi, vse omejitve, vse potrditve,…

Kaj, če bi vse to preprosto spustili in le bili prisotni?

Kaj, če vse, za kar moramo, se trudimo, garamo, se odrekamo, vsega tega sploh ne potrebujemo?

Kaj, če že vse to imamo in bi bili voljni ta trenutek to živeti?

Vsi pogledi, ki pravijo, da potrebujemo proces, da nekaj ozavestimo, je lahko omejitev.

Vsi pogledi, da moramo predelovati in ozaveščati stvari, je lahko omejitev.

Vsi pogledi, da na stvari gledamo, da so prav oziroma narobe, je lahko omejitev.

Vsi pogledi, da potrebujemo leta za učenje in,ne, da že to vse vemo in znamo je lahko omejitev.

Kaj, če bi na bolj lahkoten in zabaven način prišli do stvari, ki si jih v življenju želimo?

Kaj, če bi preprosto, vse to, kar si želimo, že živeli v sedanjosti tukaj in zdaj, z vsem svojim bitom, strastjo, navdušenjem, lahkotnostjo, radostjo in veličastnostjo.

Kaj, če bi se malo z vsem poigravali in ne vse vzeli zares in, ne vse vzeli za relavantno?

Kaj, če bi se zjutraj vprašali: Kdo sem danes in, kakšne veličastne dogodivščine me čakajo?

Ker potem vaše življenje postane dogodivščina bivanja, kar je dejanje, namesto zaključek življenja, kar skuša izbrati večina ljudi.

Nič se nam ne zgodi. Mi ustvarjamo vse. Morda tega ne ustvarjamo zavestno, morda vse to ustvarjamo iz nezavednega, a kakorkoli, vse je naša stvaritev. Živite kot vprašanje in ne kot odgovor. Zastavite vprašanje. Bodite v vprašanju. Če vedno na vsakem koraku, na vseh področjih iščete odgovor, potem ne morete biti vprašanje.